Leta 1946 je bilo uradno ustanovljeno Radioamatersko društvo Ljubljana (RADL) kot eno prvih na prostorih tedanje Jugoslavije in seveda Slovenije.
Že dve leti po svojem uradnem nastanku je imelo društvo več kot 1.200 članov in to se je pokazalo kot težko vodljiva celota, zato se v letu 1950 društvo razdeli na sedem radioklubov, od katerih do današnjih dni ostaneta aktivna le Radioklub Ljubljana in Radioklub Triglav.
V letu 1951 se zaključi gradnja prizidka TVD Partizan na tej lokaciji, ki so ga člani kluba zgradili z lastnimi silami. Klub tako pridobi v last pet prostorov na 80 m2 in se preseli iz prvotnih prostorov v pasaži nebotičnika.
Leta 1954 je ustanovljena UKV, 1977 pa mikroračunalniška sekcija. V vmesnem času, leta 1955 se združita radiokluba Ljubljana-Center in Brata Blažič v enoten klub z nazivom Radioklub Ljubljana in sedežem na tem naslovu.
Leta 1978 skupščina radiokluba sklene, da se prične z gradnjo Doma radioamaterjev na Slivnici nad Cerknico in v naslednjih letih člani radiokluba z lastnimi močmi in ob pomoči različnih donacij in sponzorjev zgradijo Dom na Slivnici, ki je svečano predan v uporabo junija 1982.
Že pred tem pa so člani kluba že v letu 1966 usposobili stalno postojanko za UKV tekmovanja na Ratitovcu.
Leta 1990, po dograditvi prostorov Športnega Društva GIB (naslednika TVD Partizan), pridobimo nove prostore v enaki izmeri in številu kot pred tem v last in posest.
V letu 1995 uredimo lastninsko pravne razmere na Slivnici, kjer postanemo lastniki zemlje, na kateri stoji naš Dom. V naslednjih letih posodobimo učilnico, prav tako pa delamo na posodobitvi radijske opreme. Klub in Dom na Slivnici opremimo z dostopom do interneta, računalniki in ostalo potrebno opremo.
Klub v letih svojega delovanja dobi številna priznanja, tako od stanovskih organizacij (Plaketa Nikole Tesle od SRJ, Priznanja in plakete od ZRS), kakor tudi od lokalnih in državnih/zveznih oblasti (priznanje MOL, pohvala MZO UZ – RCZ). Diplome, pokali in priznanja iz tekmovanj pa so venomer prihajali v velikih količinah.
Članstvo po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 občutno poraste predvsem zaradi vojne na prostorih bivše Jugoslavije, nakar prične strmo upadati z minimumom okoli 70 članov.
V zadnjih letih je članstvo v klubu ponovno v porastu – vedno več tudi aktivnih. Naši člani so se in se še vedno udeležujejo največjih tekmovanj svetov nega formata in ne pozabimo, da je bil v preteklosti Radioklub Ljubljana eden vodilnih klubov z vrhunskimi tekmovalci na KV.
V zadnjem času sicer dosegamo uspehe predvsem na UKV področjih, vendar me veseli, da je po nekaj letih zatišja, ko je že kazalo na upad zanimanja za radioamaterstvo in zamiranje aktivnosti v klubu, ponovno obujena tako UKV kot KV sekcija in imamo podmladek članov, ki si želijo doprinesti k bodočim uspehom kluba.
Aktivno sodelujemo z Radioklubom Slovenija na področju tekmovanj s Slivnice in sinergija je neverjetna.
Ponovno smo prisotni v tekmovanjih in želim si, da bi se klubski znak kmalu spet pojavljal v vrhu razvrstitev posameznih velikih tekmovanj.
Ves čas aktivno prirejamo tečaje za radioamaterje operaterje različnih razredov in v zadnjem času smo eden redkih klubov, ki vsako le to še ve dno organizira vsaj en tečaj.
Aktivno smo vpeti v delovanje Uprave za Zaščito, Reševanje in Civilno zaščito, kjer s svojim znanjem nudimo pomoč pri vzpostavljanju zvez v izrednih razmerah – izkazali smo se na več vajah; na srečo resničnih izrednih razmer še ni bilo.
Težko je našteti vse radioamaterje, ki so v letih obstoja radio kluba Ljubljana doprinesli k njegovemu uspehu in slovesu. Nepošteno bi bilo našteti nekatere in izpustiti druge. Raje recimo, da je večina aktivnih članov odgovorna za pridobitve kluba v njegovi zgodovini.
Kdo pa bo odgovoren za obstanek kluba bodo govorili naši zanamci.
In kakšna je vizija radiokluba v prihodnje?
Vsekakor posvetiti na eni strani dosti več pozornosti delu z mladimi, predvsem na nivoju osnovnih šol, kjer v okviru izven šolskih dejavnosti, pa tudi pri organizaciji tehničnih dni lahko naredimo veliko za svojo promocijo in pridobivanje mladih članov. Na drugi strani pa doumeti, da smo, tako kot ostali ponudniki, tudi radioklubi na trgu storitev za zapolnitev prostega časa. Naučiti se moramo prodajati sebe in z modernimi prijemi animirati tako neaktivne člane kot tudi neradioamaterje, da bi se vrnili ali vstopili v naše vrste. Možnosti je še ogromno, le doumeti moramo, da nismo edini, ki ponujamo aktivnosti za prosti čas.
Prvenstveno pa bo klub še naprej stimuliral osnovne dejavnosti v klubu, tako na tekmovalnem, kot tudi konstruktorskem in drugih področjih.
Bajko Kulauzović, S57BBA
Predsednik RK Ljubljana